Sinnbild einer Geisttaufe im Mittelalter, auch consolamentum oder Christustaufe genannt – Detail aus einem Fresko von di Bonaiuto

Duhovni krst Bogumilov in Katarov

Bogumili v Mali Aziji, Bolgariji in Bosni, Patarenci v Italiji in Katari v južni Franciji so dosledno zavračali vodni krst in krst dojenčkov v duhovniških cerkvah. Nove kandidate za prakristjansko vero so sprejeli s krstom v Duhu, ki se je zgledoval po praksi prvih prakristjanskih skupnosti. Kaj je pomenil duhovni krst, imenovan tudi consolamentum ali Kristusov krst?
Podoba duhovnega krsta v srednjem veku, imenovanem tudi consolamentum ali Kristusov krst – detajl na freski iz Bonaiuta.
Podoba duhovnega krsta v srednjem veku, imenovanem tudi consolamentum ali Kristusov krst – detajl na freski iz Bonaiuta.

Že v 11. stoletju so bila v posamičnih uradnih cerkvah poročila o duhovnih krstih: “V Châlonsu, pa tudi v Orleansu in Arrasu, heretiki namesto krsta samo ‘polagajo roke’ kot obred, ki podeljuje Svetega Duha.” 1

Kasneje, zlasti v 12. in 13. stoletju, ko so v številnih deželah Evrope nastale skupnosti in cerkve Bogumilov in Katarov, so bila poročila inkvizitorjev o tem krstnem obredu tudi številčnejša in podrobnejša.

Tolažba in Kristusov krst

Hrvaški zgodovinar Franjo Šanjek na podlagi več srednjeveških dokumentov podaja živo sliko: “Sprejemu novih Katarov prisostvuje celotna skupnost, vendar imajo popoln vpogled v pomen obreda katarsko-dualistične iniciacije samo popolni člani sekte, perfekti, oziroma boni christiani ali v bosanski cerkvi krstjani ali krstjanice, ki so apostolske vere. Katoliškim piscem so zato poznana samo obrobna in vsebinsko nepomembna dejstva.
Bogumili in Katari so dosledno zavračali vodni krst duhovniških cerkva.
Bogumili in Katari so dosledno zavračali vodni krst duhovniških cerkva.

Katari so s prezirom zavračali zakramente rimske cerkve. Zahodni dualisti katoliškemu vodnemu krstu postavljajo nasproti svoj duhovni krst. Francoski in italijanski dualisti imenujejo obred katarske iniciacije consolamentun [tolažba]. Enako dejanje bosansko-humski kristjani imenujejo Kristusov krst. Zakrament katarske tolažbe so po dolgi pripravi izvajali s polaganjem rok in podelitvijo evangelija ter molitvijo Očenaša.” 2

Kako so izvajali duhovni krst?

Poročilo neznanega katoliškega pisca s pomenljivim naslovom Kako heretiki heretizirajo svoje heretike podrobno opisuje postopek duhovnega krsta. Besedilo bi lahko od nekega italijanskega inkvizitorja, ki je bil dolga leta odgovorni v neki katarski skupnosti in je zato dobro poznal postopke:

“Najstarejši med Katari reče verniku, ki želi postati Katar: Brat, se hočeš pridružiti naši veri? Vernik bo odgovoril: ‘Da.’ Nato bi ta vernik, ki prihaja od daleč, pokleknil in z rokami iztegnjenimi proti zemlji, rekel: ‘Blagoslovi me.’ Katar bi odgovoril: ‘Gospod te je blagoslovil.’ In naprej, po nekaj korakih bo vernik ponovil enako. Podobno še tretjič.

Vernik bo nato dodal: ‘Prosite Boga zame, grešnika, naj me pripelje do dobrega konca in me naredi za dobrega kristjana.’ Katar bo odgovoril: ‘Naj te Bog naredi za dobrega kristjana in te vodi do dobrega konca.’ “ 3

Sežig "heretika" na grmadi

"Ali se ne boš odpovedal veri iz strahu pred smrtjo?"

Temu sledi opis obljub, ki jih mora vernik dati, da bi bil sprejet v vrste Bogumilov in Katarov: “Nato Katar nagovori vernika z naslednjimi besedami: ‘Ali se predaješ Bogu in evangeliju?’ In vernik, klečeč in z rokami iztegnjenimi proti zemlji, odgovori: ‘Da.’

Nato doda: ‘Ali obljubiš, da odslej ne boš jedel mesa, niti jajc, niti sira ali druge hrane, razen od vode in drevesa? Pod vodo Katari razumejo ribe, a pod drevo olje?’ …

Naprej: ‘Ali obljubiš, da ne boš lagal, niti se zaklinjal, niti ubil kateregakoli živega bitja, niti popuščal katerikoli strasti svojega telesa, niti hodil sam, ko imaš lahko tovariša, niti sam jedel, niti spal brez srajce in spodnjih hlač, niti se odpovedal veri zaradi strahu pred ognjem, vodo ali katere druge vrste smrti?’

Po teh zaobljubah vsi, ki ga obkrožajo, pokleknejo in položijo roke na zemljo, a najstarejši med njimi odpre knjigo na mestu, kjer je evangelij sv. Janeza, držeč roke nad glavo istega vernika, prebere celoten evangelij: ‘Na začetku je bila Beseda …’ 4

Delitev miru

Na koncu sledi še medsebojni pozdrav miru: “Potem se najstarejši med Katarim dvakrat z njim poljubi na obe lici, on pa potem še z drugimi. Tako vsi Katari med seboj izmenjajo mir. Če so prisotne tudi ženske, bo ena od njih prevzela mir tako, da se dotakne komolca enega od Katarov, kakor to počnejo naše s pomočjo knjige, nato pa ena drugi podelita mir s poljubom na obe lici.

Tistemu, ki je postal Katar, se dá nekaj lanenega ali volnenega za obleko, ki jo potem nosi čez srajco, zaradi česar se potem imenuje oblečen Katar in nosi oblačilo, kakršno hoče ali lahko ima …” 5

Obrede sprejemanja najdemo v spisih bosanskega Bogumila Radoslava iz 15. stoletja kot tudi v katarskih zapisih iz 13. stoletja. Edina razlika je verjetno v tem, da so bosanski Bogumili Kristusov krst izvajali znova, če je krščeni hudo grešil. 6

Podobni obredi od Male Azije do Balkana, vse do Pirenejev

Šanjek navaja, da se tovrstni duhovni krst navezuje na običaje Fundagiagitov, kot so gibanje Bogumilov imenovali tudi v Mali Aziji. 7
V antični Filadelfiji v Mali Aziji so Turki imenovali »Alah Sher«, Božje mesto – in spis od Eutimyosa Zigabenosa
V antični Filadelfiji v Mali Aziji so Turki imenovali »Alah Sher«, Božje mesto – in spis od Eutimyosa Zigabenosa

V Bizantinskem cesarstvu, natančneje v regiji Opsikiona, današnji Zahodni Turčiji, so bogumilski starešine že v 11. stoletju srečanja skupnosti začeli z besedami: “Klanjamo se pred Očetom, Sinom in Svetim Duhom.” Nakar so prisotni odgovorili: “To je dostojanstveno in primerno.” Nato so vsi skupaj molili Očenaš, kot so to počeli tudi bosanski Bogumili. 8

Ti in podobni opisi še enkrat več dokazujejo duhovno povezanost bogumilskih, patarenskih in katarskih gibanj – od Male Azije preko Balkana, Lombardije, Languedoca, vse do Pirenejev, skozi mnogo stoletij.

Prvotni duhovni krst v vzhodnorimskem cesarstvu, Bizancu

Leta 1122 je Eutymios Zigabenos, bizantinski teolog in menih v Konstantinoplu, opisal prvotno obliko bogomilskega obreda:

“Če se nekdo pridruži Bogumilom, ga oni znova krstijo. Najprej krivoverci kandidatu določijo čas za priznanje njegovih predhodnih zablod, očiščenje grehov in neprestano molitev. Nato mu na glavo položijo Janezov evangelij, kličejo Svetega Duha in pojejo Očenaš.

Po krstu krivoverci določijo čas za nadaljnje učenje, zmerno življenje in čisto z molitvijo. Nato preverjajo, ali je to sposoben izvrševati. Ko moški in ženske iz skupnosti krivovercev to potrdijo, ga vodijo k slovesnemu posvečenju. Bednika nato obrnejo proti Vzhodu, mu ponovno položijo evangelij na glavo, nato vsi navzoči, moški in ženske, nanj polagajo svoje poganske roke in pojejo brezbožne pesmi … In tako počnejo in končajo …” 9

Jelen – simbol krščenega

InBogumili so v Bosni in Hercegovini ter drugod za seboj pustili številne kamnite spomenike, stečke, dokaze o njihovem življenju in delu. Pogost simbol na teh impresivnih reliefih, monumentalnih kamnih, je jelen.
Steček v Brotnicah pri Dubrovniku z upodobitvami jelenov, plesa kolo in boja med dobrim in zlim
Steček v Brotnicah pri Dubrovniku z upodobitvami jelenov, plesa kolo in boja med dobrim in zlim

Umetnostni zgodovinar Rudolf Kutzli opisuje globok, transcendenten pomen tega starega živalskega simbola: “Jelen vsako leto odvrže svoje rogovje, da bi … dobil novo. To, kar se sicer strdi v kosteh, se odvrže in iz leta v leto obnavlja. To je realni simbol smrti in ponovnega rojstva, obnovitvene življenjske moči vstajenja …” Jelen tako pomeni priznanje obstoja reinkarnacije – prepričanja, ki je bilo močno razširjeno v prvotnem krščanstvu in tudi v času življenja Jezusa iz Nazareta.

Po Kutzliju je jelenov naglavni okras tudi simbol razvitih duhovnih čutov duše: “IV oblikovni gesti lahko jelenovo rogovje primerjamo z iskalnim organom, diferenciranim čutilom, ki tipa v nek svet, ki deluje nad tistim, zaprtim v kostni lupini glave … Rogovje postane simbol nekega višjega organa, ki lahko prodre v domišljijski svet nadčutnega: Nebeške moči se dvigajo in spuščajo.” 10

Relief jelena z rogovi, ki segajo v nadčutno, Duvno polje
Relief jelena z rogovi, ki segajo v nadčutno, Duvno polje
Jeleni pod zvezdami in večnim nebeškim šotorom, Imotski
Jeleni pod zvezdami in večnim nebeškim šotorom, Imotski

Zgodovinar Georg Wild razlaga, zakaj so Bogumili uporabljali podobo jelena: “Krst kot pečat človekove odrešitve je bil v okviru verskega življenja v Bogumilstvu in Katarstvu povezan z najvišjo stopnjo popolnosti, s katero si je človek zagotovil svojo odrešitev … Bogumil ali Katar, opremljen s consolamentum, ni bil več od tega sveta, pa vendar je bil kljub temu na tem svetu in se je moral upirati svojim sovražnostim in skušnjavam … 

Jelen simbolizira človeka, ki je znova rojen in odrešen s krstom Svetega Duha, consolamentumom. Lov oz. oboroženi, ki preganjajo jelena, utelešajo načelo zla tega sveta, moči in nevarnosti, ki ogrožajo njegovo stanje odrešitve.” 11

Jelen, ki ga zasleduje pes, na stečku v Narodnem muzeju v Sarajevu. Psi so pogosto predstavljali inkvizitorje iz reda dominikancev, ki so jih imenovali tudi domini canes, "psi gospoda".
Jelen, ki ga zasleduje pes, na stečku v Narodnem muzeju v Sarajevu. Psi so pogosto predstavljali inkvizitorje iz reda dominikancev, ki so jih imenovali tudi domini canes, "psi gospoda".
Jelen, ki ga preganja lovec na konju, Boljuni pri Stolcu
Jelen, ki ga preganja lovec na konju, Boljuni pri Stolcu
Zatiralski lovski prizori, ki jih najdemo na številnih stečkih, so spomin na kruto preganjanje svobodnih kristjanov s strani katoliške in pravoslavne duhovniške cerkve. Kutzli o tem: “Motiv lova na jelena je zdaj vse preveč razumljiv. Označuje neusmiljeno preganjanje Bogumilov, na primerih tistih, ki so dosegli consolamentum. Lovec je predstavnik oblasti, ki so bile sovražne bratskemu prakristjanstvu Bogumilov.” 12

Duhovni moški in ženske

V boju med dobrim in zlim, med uničujočimi silami zunanjega sveta in večnim, dobrim življenjem v Duhu, so ljudje skozi stoletja našli oporo in povezanost v tem, da so se obrnili k Bogu ljubezni in usmiljenja, kot ga je ljudstvom prinesel Jezus Kristus. Duhovni krst je bil torej v prvi vrsti notranja krepitev za vsakega, ki ga je prejel. Šanjek svoje razmišljanje sklene s spoštljivimi besedami:
Apostel Johannes
“Prežeti s pristnim apostolskim življenjem in ohrabreni z evangelijskim sporočilom, so se ti moški in ženske trudili za povratek k preprostosti in čistosti pracerkve, zato se med seboj imenujejo kristjani in kristjanke Svete apostolske vere.” 13

Quellen / vrela / viri / izvori:

  1. Prevod iz: Herbert Grundmann, Ketzergeschichte des Mittelalters, v: Die Kirche in ihrer Geschichte - ein Handbuch, Vandenhoeck & Ruprecht, Göttingen, 1978 - s. G9
  2. Prevod iz: Franjo Šanjek, Bosansko-humski krstjani u povjesnim vrelima, Barbat, Zagreb, 2003 - s. 55 sl. - Teološki strokovni izraz "dualisti" je bil zaradi razumljivosti nadomeščen z izrazom "prakristjani".
  3. Prevod iz: Šanjek - s. 55 sl. - V prevodu je žaljiv izraz 'krivoverec' iz izvirnega katoliškega besedila nadomeščen z izrazom 'Katar'.
  4. Prevod iz: Šanjek - s. 55 sl.
  5. Prevod iz: Šanjek - s. 55 sl. - V prevodu je žaljiv izraz 'krivoverec' iz izvirnega katoliškega besedila nadomeščen z izrazom 'Katar'.
  6. vidi Šanjek - s. 60
  7. vidi Šanjek - s. 60 sl.
  8. vidi Šanjek - s. 60
  9. Prevod iz: Šanjek - s. 60 sl.
  10. Prevod iz: Rudolf Kutzli, Die Bogumilen: Geschichte Kunst Kultur, Urachhaus, Stuttgart, 1977 - s. 212
  11. Prevod iz: Georg Wild, Bogumilen und Katharer in ihrer Symbolik, Teil 1, Franz Steiner, Wiesbaden, 1970 - s. 33
  12. Prevod iz: Kutzli - s. 213
  13. Prevod iz: Šanjek - s. 61

Bildquellen / vrela slika / viri slik / izvori slika:

  • Podoba duhovnega krsta v srednjem veku, imenovanem tudi consolamentum ali Kristusov krst – detajl na freski iz Bonaiuta.: Andrea di Bonaiuto, Public domain, via Wikimedia Commons
  • Bogumili in Katari so dosledno zavračali vodni krst duhovniških cerkva.: shakko, CC BY-SA 4.0, via Wikimedia Commons, from the Middle Ages, unknown, Public domain, via Wikimedia Commons
  • Sežig “heretika” na grmadi: Wikimedia Commons
  • V antični Filadelfiji v Mali Aziji so Turki imenovali »Alah Sher«, Božje mesto – in spis od Eutimyosa Zigabenosa: Robert Walsh, Public domain, via Wikimedia Commons, See page for author, Public domain, via Wikimedia Commons
  • Steček v Brotnicah pri Dubrovniku z upodobitvami jelenov, plesa kolo in boja med dobrim in zlim: © die-bogomilen.de
  • Relief jelena z rogovi, ki segajo v nadčutno, Duvno polje: © die-bogomilen.de
  • Jeleni pod zvezdami in večnim nebeškim šotorom, Imotski: © die-bogomilen.de
  • Jelen, ki ga zasleduje pes, na stečku v Narodnem muzeju v Sarajevu. Psi so pogosto predstavljali inkvizitorje iz reda dominikancev, ki so jih imenovali tudi domini canes, “psi gospoda”.: © die-bogomilen.de
  • Jelen, ki ga preganja lovec na konju, Boljuni pri Stolcu: © die-bogomilen.de
  • Apostel Johannes: Cornelis van Caukercken, CC0, via Wikimedia Commons
  • Sinnbild einer Geisttaufe im Mittelalter, auch consolamentum oder Christustaufe genannt – Detail aus einem Fresko von di Bonaiuto: Andrea di Bonaiuto, Public domain, via Wikimedia Commons
Kazalo
Sebastian Hoblaj